Primis Plus in Slovensko primorje

Romska skupnost v Sloveniji

Organizacije in ustanove v romskih naseljih v Sloveniji

Romska naselja v Sloveniji nekih »tipičnih« umetnostno-zgodovinskih ali drugih turističnih znamenitosti praktično nimajo (glej tudi: Horvat 2011, 69). V nekaterih večjih romskih naseljih (Vejar, Kerinov Grm in Kamenci) so sicer obstajali neuradni »romski muzeji«. Danes je najti informacije le še o delovanju romskega muzeja v Kamencih, ki pa je menda trenutno v fazi renovacije. Nekaj let je v Murski Soboti deloval t. i. Evropski muzej romske kulture in zgodovine (dejansko ena soba), ki je sedaj tudi zaprt.
V nadaljevanju sem navedel organizacije (večinoma društva ali zveze društev) ter ustanove, ki so jih ustanovili posamezniki iz romske manjšine oziroma so delujoča v romskih naseljih, namenjena pa so načeloma lokalni ali širši manjšinski skupnosti; izjemoma pa so nekatere izmed teh ustanov in organizacij namenjene tudi širši populaciji (npr. vrtci).

Viri:
– Horvat, S. (2011). Romsko kulturno in turistično društvo Pušča. V D. Rudaš (ur.), 100 let naselja Pušča (str. 65–70). Zbornik prispevkov ob 100 letnici nastanka naselja Pušča. Krajevna skupnost Pušča

Avstrijska Koroška in avstrijski Slovenci

Slovenci v Avstriji

Slovenci so v Republiki Avstriji avtohtona narodna skupnost. V Avstrijski državni pogodbi so opredeljeni kot narodna manjšina, v relevantni avstrijski zakonodaji pa kot narodna skupnost. Slovenci v Avstriji tradicionalno živijo v dveh zveznih deželah, Koroški in Štajerski. Ocene o številu pripadnikov skupnosti oz. govorcev slovenskega jezika se gibljejo od 20 tisoč do okoli 50 tisoč ljudi. Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem (in avstrijskem Štajerskem) je ena od šestih narodnih skupnosti (Volksgruppen) v Avstriji.
Na Koroškem živijo v dolinah Zilja, Rož in Podjuna, spodnji Labodski dolini, na Gurah, med Dravo in Celovcem ter severneje do Djekš in Kostanj. Na Štajerskem so naseljeni predvsem v Radgonskem kotu in na nekaj drugih območjih ob slovensko-avstrijski meji (kot so Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane in druga). Ocene o številu pripadnikov skupnosti se gibljejo različno; na popisih se sicer za Slovence opredeli precej manj ljudi, kar je posledica mejnih in večplastnih identitet ter izogibanja izpostavljanju zaradi pritiskov v preteklosti.

Štajerski Slovenci

Manj poznani od koroških Slovencev so štajerski Slovenci. Tudi ti avtohtono prebivajo na ozemlju južne Štajerske in imajo zagotovljene manjšinske pravice v 7. členu Avstrijske državne pogodbe. A ker gre za bistveno manjšo in tudi že bolj asimilirano narodno skupnost, je uresničevanje njihovih pravic veliko težje in počasnejše. Krovno društvo štajerskih Slovencev je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki tudi upravlja Pavlovo hišo v Potrni.
Poleg avtohtonega ozemlja, živijo danes Slovenci tudi v drugih delih Avstrije, največ v mestih Dunaj, Gradec, Salzburg in drugod. Tukaj gre tako za izseljence iz zamejskega območja, kakor z ozemlja današnje Republike Slovenije. Slovensko identiteto si prizadevajo ohranjati z občasnimi druženji, organiziranjem učenja slovenščine ter drugimi povezavami.

Priseljenska društva v Ljubljani

Društva priseljencev v Sloveniji

Društva priseljencev v Sloveniji so organizacije, ki jih ustanavljajo in vodijo priseljenci ali njihovi potomci. Ta društva se osredotočajo predvsem na ohranjanje izvornih kultur in jezikov v novem okolju ter si prizadevajo za boljši položaj in pravice priseljenskih skupnosti.
Članstvo v teh društvih je odprto – vanje se lahko včlanijo priseljenci, njihovi potomci in tudi vsi drugi posamezniki, ki jih zanimajo dejavnosti društva.
Pomembna značilnost teh organizacij v Sloveniji je, da skoraj vse delujejo s pravnim statusom društva.
Najpogosteje ustanavljajo društva glede na narodno pripadnost v krajih, kjer živi večje število priseljencev iste narodnosti. Poleg društev, ki povezujejo priseljence iste narodnosti, obstajajo tudi organizacije, ki združujejo ljudi na podlagi skupnih interesov ali področij delovanja, ne glede na njihovo narodno pripadnost. Nekaj primerov takšnih društev: Zveza zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti razpadle SFRJ v Sloveniji, Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije – združenje za človekove pravice, Kulturno društvo Gmajna in A n K l a B – Društvo za kulturno kontaminacijo.
V letu 2024 je bilo v AJPES-U registriranih 129 priseljenskih organizacij, med katerimi je bilo delujočih 119.

Slovenska društva v Istri

Slovenska manjšina na Hrvaškem

Po podatkih Državnega zavoda za statistiko iz popisa prebivalstva leta 2021 na Hrvaškem živi 7.729 pripadnikov slovenske narodne manjšine. Največ jih prebiva v mestu Zagreb ter v Primorsko-goranski, Istrski, Splitsko-dalmatinski, Međimurski, Zagrebački in Varaždinski županiji.
Slovenci na Hrvaškem so uradno priznana avtohtona narodna manjšina, kar jim omogoča izvolitev posebnega predstavnika v hrvaškem parlamentu, ki ga delijo s pripadniki štirih drugih narodnih manjšin. Slovenska narodna manjšina na Hrvaškem ima bogato kulturno življenje in aktivno sodeluje v različnih društvih ter organizacijah, ki skrbijo za ohranjanje slovenske kulture, jezika in identitete.

Vir:
Ured za ljudskaprava i prava nacionalnih manjina. (b.d.). Slovenci. https://ljudskaprava.gov.hr/nacionalne-manjine/nacionalne-manjine-u-republici-hrvatskoj/slovenci/368)

Nemška skupnost v Mariboru

Nemško govoreča narodnostna skupnost v Sloveniji

Pripadniki avtohtone nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji že stoletja živijo na območju današnje Republike Slovenije. Danes živijo predvsem na Štajerskem, v mestih, kot so Maribor, Celje, Ptuj ali Apače, na jugovzhodu države pa na Kočevskem v naseljih, ki spadajo v Občine Kočevje, Dolenjske Toplice in Semič, kakor tudi v Ljubljani.
Interese nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji zastopa Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji / Dachverband der Kulturvereine der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien. Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji je zbirna organizacija nemško govorečih kulturnih društev tradicionalne oz. avtohtone manjšine v Republiki Sloveniji. Krovna organizacija vključuje sedem društev in ima svoj sedež v Občicah 9, 8350 Dolenjske Toplice. Predsedujoča te krovne organizacije je od leta 2023 Urška Kop.
Zveza si prizadeva za ureditev pravic nemške narodne skupnosti z vpisom v slovensko Ustavo, saj menijo, da bi tako lažje uresničevali svoje cilje, ki so ohranjanje in razvijanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji, ureditev njenih pravic z zakoni in Ustavo na področju ohranjanja nemškega jezika, pouka v materinem jeziku in nekaterih ostalih pravic, ki jih imajo druge, ustavno in zakonsko zaščitene narodne manjšine v Sloveniji. Med glavne cilje delovanja šteje priznanje kolektivnih pravic narodne skupnosti. Vse od nastanka samostojne države Slovenije nemško govorečo narodno skupnost pri njenih prizadevanjih podpira Republika Avstrija.
Društva, zastopana v krovni organizaciji, sodelujejo pri organizaciji kulturnih prireditev, kot so zborovski koncerti, branja, razstave in plesne predstave, jezikovne tečaje in otroške tabore. Poleg tega izdajajo tudi časopise (Bakh – Pot, Laibacher Zeitung) in knjige.