Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji

Vodja projekta: dr. Mojca Medvešek
Sodelavci: dr. Romana Bešter, dr. Miran Komac, dr. Janez Pirc, dr. Mitja Žagar, Sabina Zorčič
Financer: ARRS
Številka projekta: J5-9351 
Obdobje trajanja projekta: julij 2018 – junij 2021

1. Raziskati, kako potekajo procesi integracije priseljencev v Sloveniji.
   
2. Identificirati potrebe in percepcije priseljencev in potomcev priseljencev glede njihove vključenosti oz. vključevanja v slovensko družbo.
   
3. Proučiti odnos pripadnikov (in institucij) večinske družbe do priseljencev
4. Proučiti, kako sta slovenska integracijska politika in zakonodaja usklajeni s potrebami, ki se kažejo v praksi.

Raziskovalna vprašanja:

1. Kako se na podlagi objektivnih kazalnikov na področju zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjske oskrbe, socialnih transferjev, medijske in kulturne produkcije itd. odraža integracija priseljencev in potomcev priseljencev v Sloveniji?
2. Kako priseljenci in njihovi potomci v Sloveniji zaznavajo svojo integracijo v slovensko družbo?
3. Na katerih področjih priseljenci in njihovi potomci v Sloveniji zaznavajo potrebo po aktivni sistemski pomoči na državni in lokalni ravni in ali zaznavajo možnost, da tudi sami sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike v Sloveniji?
4. Katere vire pomoči uporabljajo priseljenci pri integraciji v slovensko družbo (neformalne, formalne, znotraj lastne etnične skupnosti)?
5. Kakšne razlike na področju integracije se kažejo med različnimi kategorijami priseljencev (glede na državo izvora, izobrazbo, spol, starost, pravni status, etnično pripadnost)?
6. Kakšen je odnos pripadnikov večinske družbe do (integracije) priseljencev in njihovih potomcev?
7. Kako pripadniki večinske družbe zaznavajo svojo vlogo v procesu integracije?
8. Ali in na kakšen način obstoječa slovenska integracijska politika naslavlja področja, ki se v praksi kažejo kot relevantna za spodbujanje procesa integracije?

Delovni sklop 2 – Analiza integracijske politike in zakonodaje na področju integracije priseljencev v Sloveniji

Naredili smo:

• a) Analizo pravno-političnega okvira integracije, ki je pokazala, da se v zadnjih 30 letih v Sloveniji zakonodaja in strateški dokumenti, ki opredeljujejo možnosti priseljevanja in integracije priseljencev, postopno razvijajo, pri čemer ta razvoj ni nujno vedno pozitiven. Pogosto spremembe niso utemeljene na stvarnih premislekih o potrebah priseljencev in slovenske družbe, ampak pomenijo le mehanično sledenje minimalnim zahtevam EU, delno pa so odraz ideološke usmeritve aktualne vlade v posameznem obdobju. Tako kot v mnogih drugih državah EU gre tudi v Sloveniji razvoj integracijske politike v smer povečevanja zahtev po prilagajanju priseljencev družbi sprejema. Kronološko smo razvoj slovenske integracijske politike razdelili v 4 obdobja, in sicer glede na to, kateri dejavniki so v posameznem obdobju vplivali na oblikovanje usmeritev in pravnih podlag, pomembnih za integracijo priseljencev.
• b) Analizo vsebine politike in konkretnih ukrepov. Analizirali smo, na katerih področjih so sprejeti politični ukrepi, kakšni so cilji teh ukrepov in koga naslavljajo. Osredotočili smo se na naslednja področja: vstop v državo in prebivanje v njej za daljši čas, državljanska integracija, združitev družine, dostop do trga dela, vključevanje v sistem vzgoje in izobraževanja, politična participacija, dostop do zdravstva in socialnega varstva, stanovanjsko področje, možnosti ohranjanja kulture in religije ter pridobitev državljanstva.
• c) Analizo upravljanja. Zanimalo nas je, kako so integracijske politike organizirane in na kakšen način se uresničujejo. Proučevali smo vertikalne (nacionalna/lokalna raven) in horizontalne (vključenost različnih deležnikov) vidike organiziranja ter samega izvajanja politik. Naredili smo analizo upravljanja integracije priseljencev v dveh občinah: Ljubljani in Velenju. Čeprav je v pravnih dokumentih predvideno upravljanje integracije priseljencev na lokalni ravni, ki naj bi potekalo v obliki usklajenega delovanja na vertikali, se le-to v praksi izvaja precej stihijsko.

Delovni sklop 3 – Ugotavljanje položaja priseljencev in potomcev priseljencev v odnosu do večinske populacije na podlagi objektivnih kazalnikov

Analizirali smo položaj priseljencev in potomcev priseljencev na različnih področjih oz. dimenzijah integracije. Za vsako dimenzijo smo s kazalniki preverjali, ali se položaj priseljencev in potomcev priseljencev razlikuje od položaja večinskega prebivalstva. Kot izhodišče smo vzeli nabor t. i. zaragoških kazalnikov, ki se na ravni EU uporabljajo za spremljanje rezultatov integracijskih politik na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne vključenosti in aktivnega državljanstva. Dodali smo še kazalnike za področje socialnega varstva, zdravja in zdravstvenega varstva ter stanovanjskega področja. Analiza kazalnikov delno razkriva ali je integracija uspešna ali ne. Kljub omejitvam je dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje integracije. Pokazalo se je, da znotraj nekaterih dimenzij integracije obstajajo večje, znotraj drugih pa manjše razlike med obravnavanimi populacijami. Pri obravnavi dimenzij integracije je treba spremljati ne le kazalnike za celotno populacijo priseljencev, temveč ločeno po posameznih skupinah znotraj priseljenske populacije (npr. po spolu, državljanstvu, državi rojstva). Analiza je pokazala, da sta posebej ranljivi dve skupini: priseljenke in potomci priseljencev.

Delovni sklop 4 – Mnenja priseljencev in potomcev priseljencev o integraciji in integracijski politiki

Delovni sklop 5  – Mnenja večinskega prebivalstva o priseljencih in priseljevanju

Objave

Medvešek, Mojca, Bešter, Romana, Pirc, Janez. Razvoj integracijskih programov za priseljence v Sloveniji. V: Medvešek, Mojca (ur.), Novak-Lukanovič, Sonja (ur.). Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi II. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja. 2020, str. 169–195, [COBISS.SI-ID 45532931] financer: ARRS, temeljni projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji

Pirc, Janez, Bešter, Romana, Medvešek, Mojca. Stanovanjsko področje v Sloveniji za priseljence in njihove potomce: pravna ureditev in izbrani kazalniki v praksi. V: Medvešek, Mojca (ur.), Novak-Lukanovič, Sonja (ur.). Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi II. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 2020, str. 197–230, [COBISS.SI-ID 45659651] financer: ARRS, temeljni projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji

Bešter, Romana, Medvešek, Mojca, Pirc, Janez. Položaj priseljencev na področju zdravja in zdravstvenega varstva v Sloveniji. V: Medvešek, Mojca (ur.), Novak-Lukanovič, Sonja (ur.). Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi II. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 2020, str. 231–260, [COBISS.SI-ID 45671427] financer: ARRS, temeljni projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji

Žagar, Mitja. Odprt vključujoč javni dialog : pristop, orodje, ideologija in cilj. V: Medvešek, Mojca (ur.), Novak-Lukanovič, Sonja (ur.). Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi II. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 2020, str. 11–39. [COBISS.SI-ID 45309187] financer: ARRS, raziskovalni program, P5-0081, SI, Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje; ARRS, temeljni projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji; ARRS, temeljni projekt, J6-9373, SI, Institucionalna dvojezičnost na narodno mešanih območjih v Sloveniji: evalvacija dodatka za dvojezičnost; ARRS, temeljni projekt, J5-4130, SI, Varstvo manjšin in manjšinske pravice kot dejavnik integracije in upravljanja različnosti: študija primerov in primerjalna študija držav srednje in jugovzhodne Evrope; Besedilo, katerega segmenti so uporabljeni v monografiji o projektu (Brousek, Grafenauer, Wintersteiner in Wutti, 2020), je nastalo v okviru projekta Razvoj mirovne regije Alpe-Jadran (PRAA), ki ga je sofinanciral Urad zveznega kanclerja Republike Avstrije.

Žagar, Mitja. Impacts of the SARS-CoV-2 virus and covid-19 pandemic on societies, sciences and minorities. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, ISSN 0354-0286. dec. 2020, no. 85, str. 5-32. https://rig-td.si/wp-content/uploads/2020/12/Rig-85-Zagar.pdf, doi: 10.36144/RiG85.dec20.5-32. [COBISS.SI-ID 46256387] financer: ARRS, raziskovalni program, P5-0081, SI, Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje; ARRS, Temeljni projekti, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji.

ZORČIČ, Sabina. Učenje na daljavo dopolnilnega pouka maternega jezika in kulture otrok drugih narodnosti v šolskem letu 2020/21. V: MUNDA HIRNÖK, Katalin (ur.), NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja (ur.). Svet je postal drugačen : vpliv covida-19 na etnične manjšine in obmejni prostor v Sloveniji in sosednjih državah. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2021. Str. 283-308, tab. ISBN 978-961-6159-76-0. [COBISS.SI-ID 103731203]
financer: ARRS, program, P5-0081, SI, Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje; ARRS, projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji.

Medvešek, Mojca, Bešter, Romana, Pirc, Janez. Mnenja večinskega prebivalstva Slovenije o priseljevanju, priseljencih in integraciji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2022. 219 str., ilustr. ISBN 978-961-6159-78-4. [COBISS.SI-ID 107789827] financer: ARRS, Projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji.

MEDVEŠEK, Mojca, BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Factors influencing the attitudes of the majority population of Slovenia towards immigration. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja. [Tiskana izd.]. 2022, no. 89, str. 29-47, tabele. ISSN 0354-0286. https://rig-td.si/wp-content/uploads/2022/12/02.pdf, DOI: 10.36144/RiG89.dec22.29-47. [COBISS.SI-ID 135273219], [SNIP] financer: ARRS, Projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji; ARRS, Program, P5-0081, SI, Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje.

Konference

Dogodki

V torek, 24. 5. 2022, je v Cukrarni na Poljanskem nasipu v Ljubljani potekal dogodek z naslovom Ali smo vključujoča družba? / Are we an inclusive society?, ki ga je organiziral Mirovni inštitut. Na njem je dr. Romana Bešter predstavila rezultate raziskave o odnosu večinskega prebivalstva Slovenije do priseljevanja, priseljencev in integracije priseljencev v Sloveniji, izvedene pri projektu Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji. [COBISS.SI-ID 109054211]

V medijih

RTV SLO, Val 2020, Vroči mikrofon, informativni program, 25. maj 2022, Gorazd Rečnik: Smo vključujoča družba? Begunce se ločuje med sabo kljub dejstvi, da vsi potrebujejo zaščito, v oddaji je dr. Romana Bešter spregovorila o rezultatih raziskave o odnosu večinskega prebivalstva Slovenije do priseljevanja, priseljencev in integracije priseljencev v Sloveniji. Omenjena raziskava je bila del projekta Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji. [COBISS.SI-ID 109670659]

Infografike

Kazalniki integracije priseljencev

Vključenost priseljencev na trg dela

Socio-ekonomske značilnosti Hrvatov v Sloveniji

Stališča večinskega prebivalstva do priseljevanja I

Stališča večinskega prebivalstva do priseljevanja II