Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji

Vodja projekta: dr. Mojca Medvešek
Sodelavci: dr. Romana Bešter, dr. Miran Komac, dr. Janez Pirc, dr. Mitja Žagar, Sabina Zorčič
Financer: ARRS
Številka projekta: J5-9351 
Obdobje trajanja projekta: julij 2018 – junij 2021

Namen projekta je proučiti proces in trenutno stanje integracije priseljencev in njihovih potomcev v Sloveniji. Zanimalo nas bo, kakšno vlogo v procesu integracije igrajo priseljenci (in njihovi potomci) in kakšno vlogo igra večinska družba s svojimi stališči, politikami ter pravno in institucionalno ureditvijo. Pri tem bomo upoštevali različne dimenzije integracijskega procesa: pravno-politično, socialno-ekonomsko in kulturno-religijsko.
Temeljni cilji projekta so:
  1. Raziskati, kako potekajo procesi integracije priseljencev v Sloveniji.
  2. Identificirati potrebe in percepcije priseljencev in potomcev priseljencev glede njihove vključenosti oz. vključevanja v slovensko družbo.
  3. Proučiti odnos pripadnikov (in institucij) večinske družbe do priseljencev
  4. Proučiti, kako sta slovenska integracijska politika in zakonodaja usklajeni s potrebami, ki se kažejo v praksi.

Raziskovalna vprašanja:

Kako se na podlagi objektivnih kazalnikov na področju zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjske oskrbe, socialnih transferjev, medijske in kulturne produkcije itd. odraža integracija priseljencev in potomcev priseljencev v Sloveniji?
  1. Kako priseljenci in njihovi potomci v Sloveniji zaznavajo svojo integracijo v slovensko družbo?
  2. Na katerih področjih priseljenci in njihovi potomci v Sloveniji zaznavajo potrebo po aktivni sistemski pomoči na državni in lokalni ravni in ali zaznavajo možnost, da tudi sami sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike v Sloveniji?
  3. Katere vire pomoči uporabljajo priseljenci pri integraciji v slovensko družbo (neformalne, formalne, znotraj lastne etnične skupnosti)?
  4. Kakšne razlike na področju integracije se kažejo med različnimi kategorijami priseljencev (glede na državo izvora, izobrazbo, spol, starost, pravni status, etnično pripadnost)?
  5. Kakšen je odnos pripadnikov večinske družbe do (integracije) priseljencev in njihovih potomcev?
  6. Kako pripadniki večinske družbe zaznavajo svojo vlogo v procesu integracije?
  7. Ali in na kakšen način obstoječa slovenska integracijska politika naslavlja področja, ki se v praksi kažejo kot relevantna za spodbujanje procesa integracije?
Integracijski proces bomo proučevali s pomočjo hevrističnega modela (slika 1) ki predpostavlja razčlenjen pristop k proučevanju integracije in razlikuje: tri dimenzije (pravno-politično, socio-ekonomsko in kulturno-religijsko), dva deležnika (priseljence in družbo sprejema), in tri ravni proučevanja (posameznik, organizacije/društva, institucije).
Omenjene tri dimenzije med seboj niso neodvisne. Pravno-politična dimenzija lahko opredeljuje socio-ekonomsko in kulturno-religijsko dimenzijo. Na ravni posameznika-priseljenca to pomeni, da njegov pravni status opredeljuje možnosti, ki jih ima na področju zaposlovanja (socio-ekonomska dimenzija). Kulturno-religijska dimenzija lahko vpliva na socio-ekonomsko dimenzijo; na primer, ko se posameznik-priseljenec ne more vključiti na trg dela zaradi predsodkov in stereotipov na strani delodajalcev.