Kontekstualizacija podatkov o opazovanju Zemlje za globlje razumevanje sprememb rečnega okolja v jugovzhodni Evropi

Projekt Kontekstualizacija podatkov o opazovanju Zemlje za globlje razumevanje sprememb rečnega okolja v jugovzhodni Evropi (EO context) je financirala slovenska vlada prek pogodbe z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) v okviru programa »Znanost o opazovanju Zemlje za družbo« (številka pogodbe 4000130071/20/I-DT).

Glavne dejavnosti in napredek med izvajanjem projekta so bili naslednji:

• najprej smo na kratko opisali zbirke podatkov, ki smo jih uporabili v tem projektu. Zbrani podatki so razdeljeni na prostorske podatke iz različnih baz podatkov (podatki EO in GIS), strateške dokumente ter druge splošne podatke in situ,
  zbrane na izbranih območjih raziskave.
• Drugič, opisali smo dve glavni območji raziskave (slovenski del reke Mure in albanski del reke Vjose) ter njihovo razdelitev na pododseke, ki so bili uporabljeni za nadaljnjo poglobljeno in podrobnejšo analizo.
• Tretjič, ocenili smo sezonska in letna nihanja obeh rek, iz katerih smo lahko pridobili najprimernejše časovne presečišča. Iz izračunanih časovnih prerezov smo pripravili letne časovne vrste za analizo zaznavanja sprememb rabe tal. Četrtič, časovne vrste smo analizirali znotraj posameznega leta z uporabo modificirane metode dinamičnega časovnega izkrivljanja (Dynamic Time Warping), da bi odkrili opazovalne točke, ki ne sledijo sezonskim vzorcem. Hkrati smo izvedli kartiranje prodnih nasipov z uporabo pristopa SSMA (analiza spektralne mešanice signalov), da bi dosegli natančnost kartiranja na ravni podpikslov na podlagi letnih sprememb. Letne karte prodnih nasipov, ki prikazujejo stanje v časovnih odsekih s podobnimi hidrološkimi pogoji, smo primerjali, da bi opazovali spremembe v vzorcih sedimentacije skozi leta.
• V zadnjem poglavju poročila smo analizirali in primerjali vse rezultate, pridobljene v tem projektu – podatke, zbrane med antropološkim terenskim delom, analize in podatke o geografskem terenu ter analizo daljinskega zaznavanja v obliki kartiranja sprememb. Rezultati terenskega dela kažejo, da ljudje zaznavajo večino sprememb, ki se dejansko dogajajo v njihovem okolju in ki smo jih zaznali tudi s podatki daljinskega zaznavanja, ter da jih lahko razumejo in pojasnijo v jeziku svojega družbeno-kulturnega okolja.

Vse naše rezultate predstavljamo v obliki StoryMap kot metode, interaktivne spletne strani, kjer smo združili pripovedni tekst z zemljevidi in drugo vgrajeno vsebino.