Etnične manjšine v slovensko-hrvaškem obmejnem prostoru

V dveh letih projekta je bilo skupaj izvedenih sedem obiskov med institucijama.

• V prvem letu je Damir Josipovič obiskal zagrebški inštitut v okviru manifestacije “Dani IMIN-a” (Dnevi IMIN), kjer so bili predstavljeni prvi rezultati. Hrvaški raziskovalci (Marina Perić Kaselj in Filip Škiljan) so opravljali terensko delo v Sloveniji, in sicer v obmejnih občinah, ki mejijo na hrvaške občine Čabar, Prezid, Vrbovsko, Severin na Kupi, Stari Trg ob Kolpi, Brod na Kupi in Turke. Sledili so delovni sestanki na INV-u ter srečanje z vodstvom Zveze hrvaških društev v Velenju.
• V drugem letu je bilo izvedenih raziskovalnih obiskov, in sicer dva v Sloveniji in trije na Hrvaškem), vključno z vzajemnimi delovnimi obiski na obeh inštitutih. Damir Josipovič je na Hrvaškem opravljal intervjuje s Slovenci v obmejnem pasu na več območjih: Gorski Kotar, Zagrebška aglomeracija, Žumberk ter Istra. Na mednarodni znanstveno-strokovni konferenci “Migracije in identiteta: kultura, ekonomija, država” v Zagrebu (10.–13. november 2024) so bili v okviru skupnega panela INV–IMIN predstavljeni skupni preliminarni rezultati projekta.

Na bilateralnem projektu o obmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško smo v letu 2024 nadaljevali z aktivnostmi pričetimi v letu 2023. Izvedenih je bilo 5 obiskov, od tega 2 v Sloveniji in 3 na Hrvaškem. Aktivnosti v letu 2024 so obsegale vzajemne delovne obiske na obeh inštitutih: Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani kot nosilec projekta in Inštitut za raziskovanje migracij (IMIN) iz Zagreba. Sprejet je bil načrt vzajemnega sodelovanja za leto 2024, ki vključuje medsebojne obiske na institucijah in opravljanje terenskega dela na slovenski in na hrvaški strani obmejnega območja. Delovni obiski so bili namenjeni izmenjavi informacij in novih spoznanj o obmejnem območju ter o spremenjeni etnični strukturi obmejnega območja. Na skupni delavnici organizirani v okviru mednarodne znanstveno-strokovne konference v Zagrebu med 10. in 13. novembrom 2024 smo na panelu posvečenemu bilateralnemu sodelovanju med INV in IMIN predstavili prve oziroma delne rezultate terenskih raziskav.

Objavili smo tudi skupni znanstveni članek v znanstveni reviji Razprave in Gradivo št. 93 (Dec 2024). Prispevek obravnava vpliv nedavnih družbeno-ekonomskih in geopolitičnih sprememb na kulturne vezi in oblikovanje etnične identitete na širšem območju Čabra na Hrvaškem. Poudarja pomen razumevanja zgodovinskega konteksta čezmejnih odnosov v tej geografsko obrobni mejni regiji. Za oceno specifičnega položaja relativne izolacije je bil uporabljen interdisciplinarni metodološki pristop, ki združuje analizo zgodovinskih dokumentov, matičnih knjig in popisov prebivalstva s kvalitativno metodologijo (poglobljeni polstrukturirani intervjuji z lokalnimi prebivalci). Za analizo specifičnih lokalnih medsebojnih odnosov so bili rekonstruirani in preučeni vzorci migracij ter čezmejnih porok. Spremembe po razpadu Jugoslavije in nastanku novih neodvisnih držav osvetljujejo, kako je lokalno prebivalstvo reproduciralo svojo identiteto. Ta prispevek je zelo pomemben, saj v prilogi vsebuje originalne podatke o prekomejnih selitvah in obojestransko zgodovinsko dokumentira tradicionalno prisotnost Hrvatov v Sloveniji, kakor tudi Slovencev na Hrvaškem vse od časov prvega razmejevanja med Slovenci in Hrvati v 19. stoletju v etničnem smislu. V kombinaciji z novo pridobljenimi podatki s terena smo potrdili zgodovinske procese tudi v današnjem času, s tem da se postopoma krepi zavedanje o pomenu prekomejnega sodelovanja in povezovanja prebivalstva z obeh strani meje. V procesih centralizacije je prav prekomejno gospodarsko povezovanje tisti proces integracije obmejnega območja, ki lahko zaustavlja in preprečuje emigracijske in depopulacijske procese. Prijavili smo tudi referat z omenjenimi novimi rezultati na mednarodni konferenci “The Importance of Exploring Ethnicity in the 21st Century” ob 150. obletnici INV-a, kar smo nato tudi izvedli v letu 2025.