Znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja, doc. dr. Anja Moric, je za monografijo Slovenski Nemci. Diaspora, identitete in medskupnostni odnosi prejela Murkovo priznanje za znanstvenoraziskovalni dosežek. Slovensko etnološko društvo je letošnja Murkova odličja, najvišja stanovska priznanja na področju etnologije v Sloveniji, podelilo 11. novembra 2026 v Pomurskem muzeju Murska Sobota.
Knjiga osvetljuje pogosto prezrt del izseljenske zgodovine slovenskega prostora: usode nemško govorečih prebivalcev, ki so se odselili ali bili izgnani z območja današnje Slovenije, in njihovih potomcev. Je rezultat avtoričinega več kot petindvajsetletnega raziskovanja med Kočevarji in spodnještajerskimi Nemci v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, ZDA in Kanadi. Temelji na več kot sedemdesetih biografskih narativnih intervjujih, terenskem raziskovanju v navedenih državah ter analizi arhivskega gradiva, časopisja in spominskih zapisov. Življenjske pripovedi avtorici omogočajo vpogled v to, kako ljudje doživljajo zgodovinske prelomnice ter v različnih družbenih okoljih in skozi več generacij oblikujejo svojo pripadnost.
Pomemben del monografije je namenjen načinom ohranjanja in preoblikovanja kulturne dediščine. Jezik, pesem, glasba, ples, kulinarika, praznovanja ter verske in spominske prakse se z izselitvijo spreminjajo in dobivajo nove pomene. Avtorica spremlja, kako družinski prenos znanja in izročila dopolnjujejo ali nadomeščajo društva in druge organizirane dejavnosti. Pokaže tudi, da izguba jezika ne pomeni nujno izgube pripadnosti skupnosti in da povezanost s Kočevsko ali Spodnjo Štajersko ostaja pomembna tudi za potomce, rojene daleč od krajev svojih prednikov.
Posebno pozornost namenja kolektivnemu spominu na nacionalna nasprotja, vojno, množične preselitve, povojne izgone in izgubo domovine. Raziskuje, kako se te izkušnje prenašajo na potomce ter kako selektivno spominjanje, pozabljanje in molk vplivajo na današnje medskupnostne odnose. Ob pripovedih o konfliktih in krivicah predstavi tudi spomine na dobrososedske odnose, prijateljstva in skupno življenje, ki razkrivajo bolj raznoliko preteklost od ustaljenih nacionalnih razlag.
Monografija tako odpira širše vprašanje, koga vključujemo v slovensko izseljenstvo in kakšno mesto nemško govorečim prebivalcem namenjamo v razumevanju preteklosti slovenskega prostora. Z njihovimi zgodbami spodbuja razmislek o možnostih dialoga med skupnostmi, ki jih povezujejo isti kraji, a jih pogosto hkrati tudi ločujejo različne razlage preteklosti. Bogato slikovno opremljena knjiga, ki jo je oblikovala Nataša Vuga, je leta 2026 izšla pri Založbi ZRC, soizdajatelja sta Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Inštitut za narodnostna vprašanja.
Prejemnici nagrade iskreno čestitamo!


