Osnovni podatki o madžarski narodni skupnosti v Sloveniji
Avtohtono naselitveno območje madžarske narodne skupnosti v Sloveniji leži na vzhodu države, v Prekmurju, in zajema 30 naselij vzdolž slovensko-madžarske državne meje. To je t. i. narodnostno mešano območje, ki je upravno razdeljeno med pet (dvojezičnih) občin: Občina Lendava – Lendva, Občina Dobrovnik – Dobronak, Občina Hodoš – Hodos, Občina Moravske Toplice in Občina Šalovci. V teh petih občinah se je ob zadnjem, klasičnem popisu prebivalstva leta 2002 5.212 oseb izreklo za Madžare po kriteriju narodne pripadnosti, 6.237 pa po kriteriju madžarskega materinega jezika. Na ravni države so ob popisu leta 2002 našteli 6.243 Madžarov po kriteriju narodne pripadnosti in 7.713 Madžarov po kriteriju materinega jezika. Po naši oceni trenutno na narodnostno mešanem območju v Prekmurju živi približno 3.800–4.000 oseb, ki bi se opredelili za Madžare po kriteriju narodne pripadnosti.
Po drugi strani je bilo po podatkih državne volilne komisije za leto 2022 (ob zadnjih parlamentarnih volitvah) na seznamu madžarskih volilnih upravičencev 5.485 oseb. Upoštevajoč podatke o madžarskih volilnih upravičencih na lokalnih volitvah jeseni 2022 je večina volilnih upravičencev madžarske narodnosti živela v Občini Lendava – Lendva (okoli 75 %), dobrih 10 % v Občini Dobrovnik – Dobronak, preostalih približno 14 % pa v občinah Moravske Toplice (6,27 %), Šalovci (3,80 %) in Hodoš (3,67 %).
Podatkov o verski sestavi madžarskega prebivalstva nimamo, ocenjujemo pa, da je 85–90 % prebivalstva na narodnostno mešanem območju Prekmurja katoliške veroizpovedi, preostali pa so pripadniki protestantskih cerkva (predvsem evangeličanske, delno kalvinske).
Pravno varstvo madžarske narodne skupnosti
Pravno varstvo madžarske narodne skupnosti bomo predstavili le skozi prizmo pozitivne diskriminacije in se ne bomo spuščali v analizo pravnih predpisov. Za slovenski model varovanja narodnih skupnosti velja že omenjeni koncept pozitivne diskriminacije, zato bomo v nadaljevanju na kratko predstavili tiste elemente, ki dosegajo in celo presegajo standarde varovanja jezikovnih, etničnih oziroma narodnih manjšin, ki veljajo v mednarodni skupnosti. Predstavniki narodnih skupnosti v Sloveniji aktivno sodelujejo v procesu nastajanja pravnih norm, ki zadevajo različne vidike razvoja narodnih skupnosti. V tem procesu imajo:
– status subjekta in brez pristanka legitimnih predstavnikov skupnosti ni mogoče odločati o usodi narodnosti;
– pravico veta na vse odločitve zakonodajalca od državne do lokalne ravni;
– dvojno (politično) subjektiviteto, ki se med drugim odraža v dvojni volilni pravici pripadnikov narodnih skupnosti (državnozborske volitve, lokalne volitve);
– finančni sklad, ki je namenjen izključno ohranjanju in razvoju gospodarskih temeljev narodnih skupnosti.
Politična participacija
Kot smo že omenili, imajo pripadniki narodnih skupnosti na področju političnega udejstvovanja »dvojno politično osebnost«, kar pomeni, da enkrat nastopajo kot »navadni« državljani, drugič pa kot državljani s posebnimi narodnostnimi pravicami. V skladu s tem daje slovenska volilna zakonodaja pripadnikom madžarske (in italijanske) narodne skupnosti pravico, da na volitvah v Državni zbor ali v lokalne organe (občine) oddajo po dva glasova: prvi glas za izbiro kandidata v skladu s svojo ideološko politično afiniteto, drugi glas pa za izvolitev posebnega poslanca narodne skupnosti.
– Državni zbor – 80. člen Ustave RS določa: »… izvoli se po en poslanec italijanske in madžarske narodnosti«. Poslanec madžarske (in italijanske) narodne skupnosti se voli po večinskem volilnem sistemu.
– Lokalna samouprava (občine oz. občinski sveti) – Pripadniki madžarske (in italijanske) narodne skupnosti na podlagi Zakona o lokalni samoupravi v občinske svete izvolijo najmanj enega predstavnika (v občinah Lendava in Moravske Toplice dva predstavnika, v preostalih treh dvojezičnih občinah pa po enega).
– Samoupravne narodne skupnosti – Volitve v samoupravne narodne skupnosti ureja Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih. Pripadniki madžarske narodne skupnosti imajo na podlagi omenjenega zakona pet samoupravnih narodnih skupnosti (v vsaki dvojezični občini po eno). Teh pet samouprav se nato povezuje v krovno Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnost.
Izobraževanje in šolstvo
Posebnost dvojezičnega (slovensko-madžarskega) šolstva na dvojezičnem območju v Prekmurju je, da je obvezno za vse učence na tem območju. Zapisano drugače, na narodnostno mešanem območju so le dvojezične šole in ni enojezičnih slovenskih ali madžarskih. Na narodnostno mešanem območju Prekmurja v šolskem letu 2022/23 deluje devet dvojezičnih vrtcev, pet dvojezičnih osnovnih šol (od teh je ena za otroke s posebnimi potrebami) in ena dvojezična srednja šola z različnimi izobraževalnimi programi. Vertikalo šolanja v madžarskem jeziku v Sloveniji dopolnjuje Oddelek za madžarski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
V šolskem letu 2022/2023 dvojezične vrtce obiskuje vsega skupaj 376 otrok, dvojezične osnovne šole 841 učencev, dvojezično srednjo šolo pa 279 dijakov.
V vrtcih in v prvih treh razredih dvojezičnih osnovnih šol poteka pouk po modelu vezava jezika na osebo, kar pomeni, da sta v oddelkih v vrtcu in v prvih treh razredih osnovnih šol v razredu po dva vzgojitelja oziroma učitelja. Oba obvladata oba jezika (slovenščino in madžarščino), otroci se lahko obrnejo na njiju v kateremkoli jeziku, vendar vzgojitelj/učitelj odgovarja le v enem jeziku. V prvem razredu dvojezične osnovne šole imajo starši možnost izbire med tremi načini opismenjevanja: a) prvi jezik slovenščina (6 ur tedensko) in drugi jezik madžarščina (3 ure tedensko); b) prvi jezik madžarščina (6 ur tedensko) in drugi jezik slovenščina (3 ure tedensko); c) HOP – hkratno opismenjevanje v obeh jezikih (po 5 ur tedensko v slovenskem in madžarskem jeziku). V višjih razredih osnovnih šol (drugi in tretji triadi) in na srednji šoli se vsi učenci učijo slovenskega jezika na nivoju 1 (materni jezik), madžarskega jezika pa na nivoju 1 ali 2, na srednji šoli pa so za dijake, ki prihajajo z enojezičnega/slovenskega območja Prekmurja, pripravili še diferenciacijo madžarskega jezika na nivoju 2 (v bistvu se na novo učijo madžarskega jezika, t. i. nivo 3).
Po uvedbi schengenskega režima na mejah se je na področju dvojezičnega šolstva v Prekmurju izoblikovala precedenčna praksa, namreč vpis učencev z Madžarske v dvojezične izobraževalne ustanove v Prekmurju. V šolskem letu 2022/23 se v dvojezične osnovne šole v Prekmurju z Madžarske vsakodnevno vozi 77 učencev. Med šolami še posebej izstopa Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci na Goričkem (v občini Moravske Toplice), ki jo v šolskem letu 2022/23 obiskuje 33 otrok iz sosednjih naselij na Madžarskem, kar pomeni približno 40 % vseh otrok na šoli. Na preostalih osnovnih šolah je število otrok z Madžarske naslednje: na Dvojezični osnovni šoli Genterovci 25 učencev (28 %) in na Dvojezični osnovni šoli I Lendava 19 od skupno 554 učencev.
Madžarski narodnostni mediji oz. informiranje
Madžarska narodna skupnost v Sloveniji razpolaga s tremi mediji, ki njene člane informirajo v njihovem materinem jeziku. Časopis, tednik Népújság, ki spada pod okrilje Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti, izhaja od leta 1958. Poleg časopisa delujeta v okviru RTV Slovenija še Pomurski madžarski radio (PMR-MMR) in TV studio Lendava. Pomurski madžarski radio (Muravidéki Magyar Rádió) oddaja 24 ur na dan, od tega je v živo vodena oddaja od 5.30 do 19.00. TV studio Lendava (bolj znano kot Mostovi – Hidak) pripravlja štiri polurne oddaje tedensko, ki so na sporedu od torka do petka – premierno ob 15.10 na 1. programu Televizije Slovenija, ponovitve pa na 3. programu. Tako oddaje PMR kot TV studia Lendava so na voljo tudi na spletni strani www.rtvslo.si, časopis Népújság pa je dostopen na spletni strani https://nepujsag.net/.
Kulturno življenje
Za promocijo madžarske kulture v Sloveniji je zadolžen Zavod za kulturno dejavnost madžarske narodnosti – Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet (ZKMN-MNMI), pod okriljem katerega deluje še Center Bánffy, kjer se nahajata madžarski knjigarna in kavarna. ZKMN je bil med tistimi ustanovami madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, ki se je soočil z največjimi težavami zaradi epidemije covida-19, saj je kulturno življenje obstalo na vseh področjih, še posebej v okviru ljubiteljske dejavnosti, kjer se je prekinilo konstantno delo društev in kulturnih sekcij. Kljub vsemu pa trenutno na narodnostno mešanem območju deluje 29 društev, ki izvajajo (tudi) madžarske narodnostne programe oz. aktivnosti.
Gospodarski in socialni položaj narodne skupnosti
Premoženjsko stanje in socialna sestava madžarske narodne skupnosti se ne razlikujeta bistveno od povprečnega stanja v regiji (Pomurska regija), pri tem pa velja poudariti, da je Pomurska regija najmanj razvita regija v Sloveniji in da spada narodnostno mešano območje v Prekmurju, predvsem gorički del tega območja, med demografsko in gospodarsko najbolj ogrožena območja v državi.
Od leta 2016 se v državnem proračunu vsako leto določijo nepovratne finančne spodbude za ustvarjanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti za razvoj gospodarske osnove območja, kjer živijo pripadniki madžarske (in italijanske) avtohtone narodne skupnosti. Omenjene finančne spodbude se v državnem proračunu dodelijo na podlagi Programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti. Prvi program je bil izveden v obdobju 2017–2020, trenutno pa se izvaja drugi program, ki traja od leta 2021 do leta 2024. V prvem programskem obdobju so spodbujali naložbe v gospodarstvo ter v turistične dejavnosti in produkte, v obdobju 2021–2024 pa je program namenjen razvoju gospodarske osnove območja, kjer živijo pripadniki madžarske avtohtone narodne skupnosti, kar podrobneje pomeni ustvarjanje novih delovnih mest in ohranjanje že obstoječih, vzpostavljanje nove infrastrukture in posodobitev že obstoječe ter povečanje privlačnosti območja.
