Navodila (priporočila) za ravnanje z raziskovalnimi rezultati na INV
Osnovna ideja odprte znanosti je transparentnosti, sodelovanje in deljenje rezultatov znanstvenih raziskav v raziskovalni skupnosti in splošni javnosti. Odprta znanost zagotavlja ne le odprto dostopnost znanstvenega znanja, temveč tudi zagotavljanje, da je tudi sam znanstveno raziskovalen proces vključujoč, pravičen in trajnosten.
Osnovni cilji odprte znanosti so:
- Zagotoviti večjo stopnjo enakopravnosti med raziskovalci iz slabše pozicioniranih držav in slabše pozicioniranih razvojno raziskovalnih centrov.
- Zagotoviti odprtost znanstvenih vsebin, orodij in postopkov.
- Zagotoviti sledljivost podatkov.
- Spodbujati sodelovanje in pretok informacij v akademski skupnosti.
- Spodbujati približevanje javnosti in akademske skupnosti.
- Zagotoviti pomembnejšo vloga znanosti pri reševanju družbenih in globalnih izzivov.
Med prakse odprte znanosti štejemo odprt dostop do rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela, odprt dostop do raziskovalnih podatkov, odprte objave znanstvenih del in občansko znanost.
Na INV smo partnerji projekta SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji. To je državni projekt, ki se izvaja v okvirju nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Namen projekta je uvesti načela odprte znanosti v znanstvenoraziskovalno delo in uskladiti delovanje dvajsetih javnih raziskovalnih organizacij z načeli odprte znanosti.
Slovenska zakonodaja o odprtem dostopu
- Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30)
- Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)
- Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti
- Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030
- Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020
Uporabne povezave
- Odprta knjižnica
- CTK – Raziskovalni podatki
- Univerza v Ljubljani – Odprta znanost
- ARIS – Odprta znanost
- Projekt SPOZNAJ
- cOAlition S
- OpenAIRE – Open Science in Europe
- Obzorje 2020
Repozitoriji
- Register zaupanja vrednih repozitorijev: https://www.re3data.org/
- Merila za opredelitev zaupanja vrednih repozitorijev: https://www.arrs.si/sl/obvestila/24/inc/3/Merila%20ZVR.pdf
- Pregled SLOVENSKIH REPOZITORIJEV RAZISKOVALNIH PODATKOV: https://www.clarin.si/info/wp-content/uploads/2021/04/RDA.SI-WG-repozitoriji-v1.1.pdf
- Hiter pregled področnih repozitorijev v Sloveniji:
- Arhiv družboslovnih podatkov: https://www.adp.fdv.uni-lj.si/
- Jezikovni viri in tehnologije: https://www.clarin.si/info/o-projektu/
- Zgodovina Slovenije: https://www.sistory.si/
- Digitalna humanistika: http://www.dariah.si/
- Primer FREE odprtodostopnega repozitorija za več tipov vrst podatkov na evropski ravni (pod OpenAIR): https://zenodo.org/
Odprtoznanstvene revije
- Portal SHERPA/RoMEO: https://openpolicyfinder.jisc.ac.uk/
- Nacionalni portal odprte znanosti: https://www.openscience.si/
- Mednarodne bibliografske baze podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-A): http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-medn-bibl-baze.html
- Revije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-B): http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-revije.html
- Mednarodne založbe, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-C): http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-medn-zalozbe.html
- DOAJ odprtodostopne revije: https://doaj.org/
- DOAB odprtodostopne knjige: https://www.doabooks.org/
- Quality Open Access Market: orodje za evalvacijo odprtodostopnih revij (kvaliteta + cena) https://www.qoam.eu/
Biblografska merila znanstvene uspešnosti
Seznam predatorskih revij
Najpogostejša vprašanja glede odprte znanosti
Raziskovalni podatki
Kaj so raziskovalni podatki?
- Vse, kar je bilo uporabljeno ali ustvarjeno med raziskovalnim procesom in podpira oz. potrjuje izsledke raziskave.
- Raziskovalni podatki so definirani kot stvarni zapisi (numerični rezultati, besedilni zapisi, slikovno in zvočno gradivo), ki se uporabljajo kot primarni viri za namene znanstvenih raziskav in so v znanstveni skupnosti splošno sprejeti kot nujni za potrditev raziskovalnih izsledkov. Nabor raziskovalnih podatkov predstavlja sistematično, delno predstavitev raziskovalne tematike. Ta pojem ne vključuje laboratorijskih dnevnikov, preliminarnih analiz, osnutkov znanstvenih člankov, načrtov bodočih raziskav, strokovnih recenzij, komunikacije s kolegi in predmetov (npr. laboratorijskih vzorcev, bakterijskih sevov in testnih živali, kot so miši) (OECD, 2007).
Zakaj se raziskovalni podatki uporabljajo?
- Podatki so del raziskovalne produkcije – CITIRANJE.
- Podatki pripomorejo k transparentnosti in kakovosti raziskav.
- Raziskovalni podatki pripomorejo k PONOVLJIVOSTI – ang. Reproducibility.
- Pogosto raziskovalni podatki nastanejo zaradi zahtev financerjev in založnikov.
Raziskovalni podatki imajo velik raziskovalni vpliv.
Kje se raziskovalni podatki hranijo?
Raziskovalne podatke hranijo odprto dostopni repozitoriji. V Sloveniji, npr. CTK upravlja z institucionalnim repozitorijem s področja naravoslovja in tehnike DiRROS – Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije, ki je enotna vstopna točka za dostop do elektronskih oblik znanstvenih in strokovnih del, poročil, raziskovalnih podatkov ter drugih gradiv, ki nastajajo v raziskovalnih organizacijah ali pri samostojnih raziskovalcih in umetnikih, ki nimajo možnosti objave (arhiviranja) in hrambe elektronskih virov (Raziskovalni podatki, b. d.).
Ali je raziskovalne podatke nujno potrebno deliti?
V skladu s 6.č členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-G) ter 4. členom Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti je potrebno raziskovalne podatke deliti, če so nastali v okviru raziskav, ki so bile sofinancirane iz javnih virov najmanj v višini 50 % (Raziskovalni podatki, b. d.).
Kaj so ODPRTI raziskovalni podatki?
Sem sodijo vsi podatki, ki so odprto dostopni in zadoščajo načelom FAIR. (Glej Tabelo 1.)
Tabela 1: Podatki in načelo FAIR
Findability – najdljivost
Accesibility – dostopnost |
Podatki so naloženi v zaupanja vreden repozitorij, v katerem so opremljeni z identifikatorjem in metapodatki. Tako se poskrbi za najdljivost in dostopnost. |
Interoperability – interoperabilnost | Podatke se zapiše oz. opiše v splošno dostopnem in široko uporabljenem jeziku (standardi, protokoli), ki omogoča, da podatki prehajajo med raznolikimi sistemi brez večjega človeškega posega. |
Reusability – uporabljivost | Podatki so opremljeni z odpro licenco in vsemi informacijami (opis metode, programska oprema, protokoli ipd.). To pomeni, da lahko drug raziskovalec razume podatke v kontekstu in jih ponovno uporabi za svoje potrebe. |
VIRI:
UNESCO Recommendation on Open Science. (b. d.). UNESCO. https://www.unesco.org/en/open-science/about?hub=686
OECD. (2007). OECD Principles and Guidelines for Access to Research Data from Public Funding, https://doi.org/10.1787/9789264034020-en-fr
Raziskovalni podatki. (b. d.). Centralna tehnična knjižnica Univerze v Ljubljani. https://www.ctk.uni-lj.si/raziskovalni-podatki/
Odprta znanost. (b. d.). Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike
Slovenije. https://www.arrs.si/sl/dostop/predstavitev.asp