Društva priseljencev v Sloveniji
Društva priseljencev v Sloveniji so organizacije, ki jih ustanavljajo in vodijo priseljenci ali njihovi potomci. Ta društva se osredotočajo predvsem na ohranjanje izvornih kultur in jezikov v novem okolju ter si prizadevajo za boljši položaj in pravice priseljenskih skupnosti.
Članstvo v teh društvih je odprto – vanje se lahko včlanijo priseljenci, njihovi potomci in tudi vsi drugi posamezniki, ki jih zanimajo dejavnosti društva.
Pomembna značilnost teh organizacij v Sloveniji je, da skoraj vse delujejo s pravnim statusom društva.
Najpogosteje ustanavljajo društva glede na narodno pripadnost v krajih, kjer živi večje število priseljencev iste narodnosti. Poleg društev, ki povezujejo priseljence iste narodnosti, obstajajo tudi organizacije, ki združujejo ljudi na podlagi skupnih interesov ali področij delovanja, ne glede na njihovo narodno pripadnost. Nekaj primerov takšnih društev: Zveza zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti razpadle SFRJ v Sloveniji, Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije – združenje za človekove pravice, Kulturno društvo Gmajna in A n K l a B – Društvo za kulturno kontaminacijo.
V letu 2024 je bilo v AJPES-U registriranih 129 priseljenskih organizacij, med katerimi je bilo delujočih 119.
