Muzeji kot utrjevalci slovenske narodne zavesti: primer muzejskih zbirk v nadiških in Tarskih dolinah ter v Reziji
Projekt z naslovom Muzeji kot utrjevalci slovenske narodne zavesti primer muzejskih zbirk v Nadiških in Terskih dolinah ter v Reziji, je obravnaval javno delovanje muzejev slovenske skupnosti na Videmskem in vlogo, ki jo imajo tovrstne ustanove pri ohranjanju ter utrjevanju narodne zavesti.
Gre za manj poznano in do sedaj le okvirno raziskano tematiko, ki pa je za razumevanje delovanja skupnosti izrednega pomena, saj muzeji presegajo samo prezentacijo razstavnih vsebin. Čeprav v večini primerov vsebina zbirk omejena na manjši prostor, s svojo prisotnostjo skrbijo za ohranjanje identitete lokalnih slovenskih skupnosti. To velja predvsem za zbirke, ki se nahajajo v manjših naseljih, kjer se zaradi izseljevanja prebivalstva ukinja osnovna javna infrastruktura (npr. šole, trgovine, pošte). S prisotnostjo muzejev kraji ostanejo živi, prebivalstvo pa aktivno.
V teh okvirih se organizirajo tradicionalni dogodki (pustne povorke, kulture prireditve), na katerih sodelujejo celotne lokalne skupnosti, privabljajo pa večje število obiskovalcev in širšega, tudi čezmejnega prostora. Hkrati so muzejski delavci in delavke aktivno vpeti v splošno delovanje ter prizadevanja za razvoj slovenske skupnosti tako na področju videmske pokrajine kot tudi dežele Furlanije-Julijske krajine (FJK) Glavni namen raziskave je bil preučiti odnos lokalnega prebivalstva do muzejskih zbirk, vsebin, ki jih te institucije predstavljajo in vplive javnega delovanja institucij na razvoj ter utrjevanje slovenske narodne zavesti in kulture. Poleg tega je bil poudarek še na analizi povezav z matično domovino.
Na ta način lahko politične, muzejske in druge raziskovalne institucije ter zainteresirana javnost dobijo podrobnejši vpogled v kulturne, narodnostne in družbene razmere slovenske skupnosti v italiji, predvsem na območjih, kjer se ta sooča z največ izzivi. Z vidika razvoja stroke na obmejnih prostorih ter pomena, ki ga imajo tovrstne institucije za splošen družbeni napredek, so rezultati posebej uporabni za slovensko in italijansko muzejsko sfero.
Znanstveno besedilo, ki bo objavljeno v začetku leta 2024 in dostopno na različnih spletnih platformah, bo pridodalo k poznavanju javnega delovanja slovenske skupnosti v Italiji, ki v muzejskih okvirih skrbijo za razvoj in prepoznavnost slovenstva na Videmskem Potek dela Raziskovalno delo je potekalo v pomladnih mesecih leta 2023 in se je osredotočilo na analizo rezultatov dveh projektov (Jezik/Lingua — Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slovensko-italijanskega območja in Zborzbirk – Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom) iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-italija 2007-201 3, ki sta bila na območju Videmske pokrajine izvedena v obdobju med letoma 2009 in 2015.
Dodatno je bila pregledana relevantna literatura in časopisni viri, predvsem Primorski dnevnik ter Novi Matajur. Opravljen je bil tudi pogovor s predstavnico Inštituta za slovensko kulturo, s sedežem v Čedadu, Doro Ciccone. Zaradi manjšega zneska dodeljenih sredstev, je prišlo, glede na izhodiščni načrt, do nekaterih sprememb in skrčenja obsega raziskovalnega terenskega dela. Namesto obiskov muzejev in intervjujev v živo z muzealci, lastniki muzejskih zbirk ter lokalnim prebivalstvom, je avtor projekta z osebami komuniciral po elektronski pošti ali telefonu. Delo se je tako osredotočilo na pregled gradiva, ki so bili dostopni v Ljubljani (knjižnice Znanstvoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštituta za narodnostna vprašanja, Inštituta za novejšo zgodovino, Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete ULJ) ali na spletu (Digitalna knjižnica Slovenije). Na podlagi ustreznega nabora primernih virov in literature, je bil pripravljen izvirni znanstveni prispevek (obseg: 5651 besed, 40.145 znakov s presledki, Priloga 1), ki je bil avgusta 2023 oddan v objavo za znanstveno monografijo Inštituta za narodnostna vprašanja. Knjiga bo izšla v začetku leta 2024.
Rezultati in desiminacija
Glavni rezultat raziskave je bila priprava izvirnega znanstvenega prispevka z naslovom »Naše doline smo tako obogatili z našo kulturo in našo dediščino«: Muzeji kot utrjevalci slovenske narodne zavesti na Videmskem.
V prispevku je podrobneje predstavljeno delovanje izbranih muzejev slovenske skupnosti na Videmskem. Prispevek se je osredotočil na širši, družbeni in narodnostni pomen, ki ga imajo tovrstne institucije na območjih, kjer ni prisotnega šolstva in druge infrastrukture, ki bi imela pozitiven vpliv na razvoj slovenske skupnosti Slovenska skupnost v Beneški Sloveniji, Reziji in v Kanalski dolini se je v preteklosti soočala s številnimi izzivi, predvsem slabim gospodarskim razvojem, negativno demografsko sliko in pritiski s strani italijanskih oblasti in družbe, ki so desetletja na različne načine onemogočali ali ovirali javno uporabo ter razvoj slovenščine na Videmskem. Slovenska skupnost je eno od oblik ohranjanja slovenske identitete, jezika in kulture našla v organiziranju lokalnih muzejev, ki so se na obmejnem območju, kjer živi slovensko prebivalstvo, ustanavljali od 70. let 20. stoletja dalje. Poseben pomen so pridobili predvsem od začetka tega tisočletja dalje, ko je prišlo do več dejavnikov, ki so omogočili hitrejši razvoj panoge. Leta 2001 je Republika italija. uradno prepoznala slovensko skupnost na Videmskem, v kasnejših letih pa so, 8 finančnimi vložki z italijanske, slovenske strani ter evropskimi projekti ter sredstvi, slovenske manjšinske organizacije uspele nadgraditi svoje delovanje in posebno pozornost namenile razvoju muzejev. Številne muzejske zbirke imajo danes pomembno viogo pri ohranjanju slovenske kulture, jezika in tradicij, hkrati pa izobražujejo ter promovirajo skupnost v lokalnem, državnem (italijanskem) in čezmejnem (slovenskem, evropskem) okolju. Njihovo delovanje se poleg tega vključuje v okvir kulturnega turizma, kar pozitivno vpliva na družbeno in gospodarsko podobo območja.
Raziskava se je posebej osredotočila na analizo uspešnih čezmejnih projektov, v katerih so sodelovale institucije slovenske skupnosti na Videmskem ter nekatere vodilne slovenske in italijanske kulturne, raziskovalne in izobraževalne ustanove, ki se posredno ali neposredno navezujejo na obmejni prostor med Republiko Slovenijo ter Italijo.
Osrednji rezultat tega sodelovanja je bila ustanovitev najpomembnejšega tovrstnega muzeja na območju — Slovenskega multimedialnega okna, ki deluje v Špetru Slovenov in predstavlja kulturne značilnosti slovenske skupnosti od Milj na jugu, do Kanalske doline na severudežele FJK. Ta muzej koordinira delovanje in se povezuje tudi z drugimi, manjšimi muzeji, ki se večinoma nahajajo v vaseh v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. Vloga muzejev je večplastna in presega samo varovanje, predstavljanje in interpretiranje razstavljenih predmetov ter drugih etnoloških in pripovednih vsebin. Tovrstno delo je imelo v obdobju, ko se je slovenska skupnost soočala s pritiski in ni bila uradno priznana s strani Republike italije, velik pomen. Omogočalo je ohranjanje slovenske kulturne in jezikovne dediščine ter narodne zavesti v okolju, ki ni bilo prijazno manjšini. Slovenska skupnost je tako v okviru organizacij in društev temu elementu posvetila posebno pozornost in namenila velika finančna sredstva, ki jih je prejela iz različnih virov (italijanskih, slovenskih, evropskih), kar je v zadnjem desetletju rezultiralo v vzpostavitev omenjenega muzeja in nadgradnje infrastrukture ter predstavitvenih možnosti pri ostalih, obstoječih muzejih. Muzejske zbirke tako danes delujejo kot osrednja stičišča in okna v svet za predstavitev slovenske manjšinske kulture in jezika (narečij) na Videmskem, tako v odnosu do lastne manjšinske skupnosti kot tudi do prebivalstva Italije, Slovenije in širšega prostora. Njihova vloga je ključna za krepitev in ohranjanje identitete Poleg izvirnega znanstvenega prispevka je po izidu zbornika prevideno še javno predavanje v Špetru Slovenov, kjer bo tematika predstavljena slovenski skupnosti na Videmskem.
Poročilo
