PREDMETNE OZNAKE: Slovenci | migracije | zgodovinski pregledi | izseljenske organizacije
COBISS ID: 218611715
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Inštituta za narodnostna vprašanja.
Knjiga je izšla s finančno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
VSEBINA
Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji je prvi najbolj celovit prikaz obstoja, razvoja in kontinutete slovenske prisljenske skupnosti v Braziliji v obdboju 150 let. Monografija je prva celovita študija slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji in njene organiziranosti v vseh treh obdobjih priseljevanja s slovenskega etničnega ozemalja v Brazailiji v obliki društev, narodnih domov, podpornih organizacij in etnične župnije ter aktivnosti te skupnosti na društvenem, gospodarskem, političnem, kulturnem in verskem področju.
Knjiga je sestavljena iz ptih delov. V prvem je avtorica zelo na kratko predstavila politiko brazilske države do priseljevanja ter priseljevanje s slovenskega etničnega ozemlja v Brazilijo.
V posebnem delu je predstavljena organiziranost slovenske skupnosti v Braziliji v obliki društev, narodnih domov, podpornih organizacij in etnične župnije v vseh treh obdobjih priseljevanja s slovanskega etničnega ozemlja v Brazilijo.
V naslednjem poglavju je avtorica predstavila aktivnosti izseljencev s slovenskega etničnega ozemlja v Braziliji na kulturnem (tako časopisnem kot literarnem ter likovnem), gospodarskem, političnem in verskem področju v vseh treh obdobjih prisljevanja s slovanskega etničnega ozemlja v Braziljo. Posamezni slovenski izseljenci so bili ugledni gospodarstveniki pa tudi graditelji, tako je na primer Anton Kadunc zgradil prvi in najvišji nebotičnik v Južni Ameriki v São Paulu v obdobju med obema svetovnima vojnama. Franjo Paternost pa je zgradil predel São Paula, imenovan Vila Moinho Velho.
Posebno poglavje je avtorica posvetila dejavnostim slovenske izseljenske katoliške skupnosti v Braziliji in pastoralnim aktivnostim slovenskih katoliških duhovnikov v Braziliji. Precej jih je doseglo mansignorske nazive in so postali pomemben del brazilske katoliške hierarhije v brazilskih škofijah. Seveda so se slovenski duhovniki posvečali slovenskim skupnostim v Braziliji.
Zelo zanimiva je bila politična aktivnost slovenskega katoliškega duhovnika Ludvika Ceglarja v Braziliji, ki je nadškofa São Paula Arnsa prosil, da je na začetku sedemdesetih let na vrhuncu vojne zoper dvojezične napise na avstrijskem Koroškem na ta problem opozoril ameriškega predsednika Jimmya Carterja, ko je ta obiskal Brazilijo. O tem so poročali avstrijskim oblastem tudi njihovi diplomati v Braziliji.
Knjiga predstavlja pomemben prispevek k poznavanju slovenske skupnosti v Braziliji in kot takšna predstavlja pionirsko delo.