Slovensko Porabje

Družbeno-politični oris Porabskih Slovencev

Med pripadniki trinajstih uradno priznanih etničnih skupin[1] na Madžarskem je slovenska najmanj številčna. Po popisnih podatkih za leto 2022 živi na Madžarskem 3.965 državljanov slovenske narodne skupnosti.

Daleč največ jih živi na skrajnem zahodu države, v monoštrskem okraju Železne županije oziroma v Slovenskem Porabju, območju ob madžarsko-slovenski-avstrijski tromeji. Porabski Slovenci prebivajo na 94 km² prostranem ozemlju, v šestih tamkajšnjih naseljih: Andovci (Orfalu), Gornji Senik (Felsőszölnök), Števanovci (Apátistvánfalva) in Verica-Ritkarovci (Kétvölgy) v gričevnatem delu ter Dolnji Senik (Alsószölnök), Sakalovci (Szakonyfalu) in Slovenska ves (Rábatótfalu[2]  v ravninskem delu. Na ravnini je tudi Monošter (Szentgotthárd), ki je območno, upravno, gospodarsko in izobraževalno središče slovenskega Porabja.

Porabski Slovenci živijo tudi v večjih mestih, kot so Sombotel (Szombathely), Mosonmagyaróvár, Budimpešta ter razpršeni po celi državi. V te kraje so se v različnih časovnih obdobjih (še zlasti v drugi polovici 20. stoletja) odselili zaradi političnih, ekonomskih in drugih razlogov.[3]

Prebivalci na območju današnjega Prekmurja in Porabja so skupno usodo v ogrskem delu avstroogrske monarhije delili vse do konca 1. svetovne vojne. Po podpisu trianonske mirovne pogodbe je devet vasi z večinoma slovenskim prebivalstvom v okolici Monoštra ostalo še naprej v okviru Madžarske, druga naselja Slovenske krajine (sedanje Prekmurje) pa so bila priključena h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osem vasi, ki so bile zgodovinsko prav tako večinsko slovenske, je bilo dodeljenih Avstriji.[4] Z razmejitvijo je bila enotnost Slovenske krajine razbita in začel se je ločen zgodovinski, kulturni in narodnostni razvoj Prekmurja in Porabja.

Začasne meje Madžarske po 2. svetovni vojni je določilo premirje, sklenjeno v Moskvi 20. januarja 1945, mejne črte so ustrezale stanju 31. decembra 1937. Dogovor med zavezniki in madžarsko vlado je Madžarski zagotovil staro trianonsko mejo, ki jo je naposled uzakonila mirovna pogodba v Parizu 10. februarja 1947. Po njenem podpisu so se odnosi Madžarske s sosednjimi državami izboljšali, to je še posebej veljalo za Jugoslavijo, s katero je še istega leta podpisala Sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči. Leta 1947 pride do ustanovitve Demokratične zveze južnih Slovanov, ki je do leta 1990 zastopala kulturne in politične interese Srbov, Hrvatov in Slovencev na Madžarskem.[5] Že leto kasneje pa so se zaradi resolucije Informbiroja prekinile vse povezave med Jugoslavijo in državami vzhodnega bloka, tudi z Madžarsko. Z madžarske strani se je začela gonja proti Jugoslaviji, sledili so vojaški incidenti in provokacije na meji. Rezultat vsega tega je bila postavitev bodeče žice, t.i. železne zavese, s katero se je Madžarska strogo razmejila tako od Jugoslavije kot Avstrije.[6] S postavitvijo železne zavese je Porabje postalo popolnoma izolirano območje. Mejno območje je bilo strogo nadzorovano, slovenska skupnost se je srečevala s številnimi pritiski, omejitvami, prišlo je tudi do deportacij več deset porabskih družin v prisilna delovna taborišča na Hortobágy.[7] Politični odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko so se začeli izboljševati po letu 1956, ko je prišel na oblast János Kádár.

Položaj porabskih Slovencev se je v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja popravljal s skladno s spremembami v madžarski družbi in madžarski partijski politiki. Sledil je vzpostavitev in razvoj dvostranskih stikov med Jugoslavijo (Slovenijo) in Madžarsko na različnih področjih. V tem obdobju je bilo sprejetih več zakonov, ki so opredeljevali rabo manjšinskih jezikov, vendar je manjšini vsaj formalno varstvo zagotovila šele sprememba ustave leta 1972.

Nove družbeno-politične razmere na Madžarskem po letu 1990 so prinesle pozitivne spremembe na področju pravnega varstva manjšin. Manjšine so bile v madžarskem pravnem redu opredeljene z Zakonom o pravicah narodnih in etničnih manjšin iz leta 1993.[8] Položaj narodnosti je na novo uredil ustavni zakon o pravicah narodnosti iz leta 2011.[9] S področja varstva manjšin je pomemben bilateralni Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji.[10] Določilo o varstvu manjšin je bilo vključeno, kot je bilo že omenjeno, v spremenjeno ustavo leta 1972 ter ohranjeno tudi po spremembi ustave leta 1989. Leta 2011 je Madžarska sprejela novo ustavo (Magyarország Alaptörvénye)[11], v kateri so manjšine omenjene posredno, v preambuli, kjer je zapisano, da se jih priznava za del države in politične skupnosti. Člen o jeziku določa, da država ščiti madžarski jezik, spoštuje pa tudi ostale jezike. Pomembna razlika med novo in prejšnjo ustavo je ta, da z novo ustavo se pojma manjšine ne uporablja več, ampak se govori o narodnostih.

Organiziranost Porabskih slovencev

Politična organiziranost

Na Madžarskem so se šele po spremembi političnega sistema leta 1990 ustvarili pogoji in možnosti na področju družbene in politične participacije slovenske narodne skupnosti.
Sprejetje Zakona o pravicah narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem (1993) je omogočilo ustanavljanje manjšinskih samouprav v slovenskih naseljih in tudi zunaj Porabja (od leta 1994) in Državne slovenske samouprave (1995) s sedežem na Gornjem Seniku (sedanji predsednik Karel Holec).
Državna slovenska samouprava (DSS) kot upravnopolitični subjekt ureja vsa pomembna področja manjšinskega življenja, od političnega nastopanja do gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, čezmejnega sodelovanja in drugih področij.
Na lokalnih volitvah 9. junija 2024 je bilo izvoljenih 11 slovenskih narodnostnih samouprav  na Gornjem Seniku, v Števanovcih, Sakalovcih, Monoštru, na Verici-Ritkarovcih, v Andovcih, na Dolnjem Seniku, v Sombotelu, Mosonmagyaróváru, Čretniku (Csörötnek) in Reniku (Rönök).
Na podlagi Zakona o pravicah narodnosti (2011) so od leta 2014 narodnosti na Madžarskem dobili pravico do izvolitve svojega zagovornika v madžarski parlament. Zagovorniki so člani parlamenta, lahko ustanovijo komisije zagovornikov, katerih vprašanja nato obravnava parlament, nimajo pa glasovalnih pravic. Slovenci na Madžarskem so leta 2022 za svojo zagovornico v madžarskem parlamentu izvolili Eriko Köleš Kiss, ki opravlja to funkcijo že tretji mandat. Narodnosti na Madžarskem sicer lahko izvolijo tudi polnopravnega  poslanca ob določenem številu glasov, ki pa jih Slovenci na Madžarskem ne morejo doseči.

Kulturna organiziranost

Slovenci na Madžarskem so leta 1990 zaradi nezadovoljstva z delovanjem Demokratične zveze južnih Slovanov zapustili skupno organizacijo in 27. oktobra leta 1990 na Gornjem Seniku ustanovili lastno samostojno organizacijo, Zvezo Slovencev na Madžarskem (ZSM) (sedanja predsednica Andrea Kovács).
Zveza Slovencev na Madžarskem deluje kot civilna organizacija na področju kulture, medijev in gospodarstva. Primarni cilji ZSM so: ohranitev slovenske skupnosti v Porabju, njene kulture in maternega jezika, ohranitev narodne zavesti ter izvajanje posebnih pravic slovenske narodne skupnosti na Madžarskem.
Od leta 1991 pod okriljem ZSM deluje časopis Porabje in od leta 2006 še Razvojna agencija Slovenska krajina. ZSM je ustanoviteljica Slovenskega kulturnega in informacijskega centra, ki je bil odprt leta 1998.
V okviru ZSM danes deluje osem kulturnih skupin: Folklorna skupina ZSM Gornji Senik, Folklorna skupina ZSM Sakalovci; Mešani pevski zbor Avgust Pavel ZSM Gornji Senik; Komorni zbor ZSM Monošter; Pevska skupina »Sombotelske spominčice« Sombotel; Cerkveni zbor ZSM Števanovci; Porabski trio ZSM in Pevska skupina Seniške senice ZSM.
V porabskih vaseh in tudi zunaj avtohtone poselitve, v mestih, kjer živi slovenska manjšina, delujejo tudi številna samostojna društva, ki so dejavna na področju kulture, mladine, upokojencev, športa in drugih. Sodelujejo pa tudi s krovnima organizacijama (ZSM in DSS), s slovenskimi narodnostnimi samoupravami itd.
To so: Društvo porabskih slovenskih upokojencev (1996); Društvo porabske mladine (2014); Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci (2008); Društvo Slovencev v Budimpešti (1990); Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel (1999) v Sombotelu; Športno društvo Srebrni breg (1997) na Gornjem Seniku; Športno društvo Slovenska ves (1935); Nogometni klub Sakalovci (2008); Športno in turistično društvo Dolnji Senik (1958), Porabska planinska sekcija Planinske zveze Slovenije (ustanovljena leta 2017 v Andovcih); Prostovoljno gasilstvo društvo Dolnji Senik (1886), Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Senik (samostojno od leta 1992); Prostovoljno gasilsko društvo Sakalovci (1894).
V nekaterih porabskih vaseh delujejo tudi društva, ki skrbijo za čistost okolja ter organizirajo programe s ciljem ohranjanja ljudskega izročila.
To so: Društvo za lepšo vas Števanovci (1998); Društvo za vas Verica-Ritkarovci (2011), Društvo za lepšo vas Sakalovci (2015); Društvo za lepšo vas Dolnji Senik (2014).

Slovenski jezik v vzgojno-izobraževalnem sistemu

Pouk slovenskega jezika je v različnih oblikah prisoten na celotni vertikali vzgojno-izobraževalnega sistema.
Učenje slovenskega jezika je v Slovenskem Porabju prisotno od predšolske stopnje do srednje šole, univerzitetni študij poteka v županijskem središču Sombotelu (madž. Szombathely) in v Budimpešti. Porabski dijaki imajo od leta 1973 tudi možnost študija v Sloveniji.

Vrtci

V Porabju delujejo štirje vrtci, ki izvajajo dvojezični program, in sicer vrtci na Gornjem Seniku, v Sakalovcih, Števanovcih in v Monoštru. K uspešnemu izvajanju dvojezičnega programa v vrtcih pomembno prispevajo vzgojiteljice-asistentke, napotene preko Ministrstva za vzgojo in izobraževanje RS. V šolskem letu 2023/2024 je vrtec na Gornjem Seniku obiskovalo 14 otrok, v Sakalovcih 22, v Števanovcih 20, v Monoštru pa je t.i. slovensko skupino Zvezdice obiskovalo 21 otrok.

Osnovne šole

Osemletno osnovnošolsko izobraževanje v Porabju poteka na dveh dvojezičnih osnovnih šolah, in sicer na Gornjem Seniku in v Števanovcih. Dvojezični model izobraževanja v teh šolah vključuje poučevanje tako v madžarščini kot v slovenščini. Učenci imajo tedensko pet ur slovenščine kot narodnostnega jezika in eno uro spoznavanja slovenske kulture (slovenstva – madž. szlovén népismeret). V skladu z dvojezičnim programom naj bi polovica pouka potekala v slovenščini, vendar je to odvisno od razpoložljivosti ustreznih kadrov.
V šolskem letu 2024/2025 je Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča obiskovalo 61 učencev, Dvojezično osnovno šolo Števanovci pa 42 učencev.
Slovenski jezik kot narodnostni jezik se poučuje tudi na OŠ Jánosa Aranya v Monoštru in na Osnovni šoli in gimnaziji sv. Gotarda v Monoštru. V šolskem letu 2024/2025 je bilo v OŠ Jánosa Aranya vključenih 9 učencev, v OŠ in gimnazijo sv. Gotarda pa 11 učencev.

Srednje šole

Na srednješolski ravni se slovenščina poučuje na Osnovni šoli in gimnaziji sv. Gotarda ter na Srednji strokovni šoli Béla III. v Monoštru. Na gimnaziji sv. Gotarda imajo dijaki možnost učenja slovenščine kot narodnostnega in kot tujega jezika. V šolskem letu 2024/2025 je bilo vključenih 8 dijakov.
Na Srednji strokovni šoli Béla III. se slovenščina poučuje kot narodnostni jezik, v šolskem letu 2024/22025 sta bila v program vključena dva dijaka.
Na obeh srednjih šolah imajo dijaki možnost opravljanja maturitetnega izpita iz slovenščine na srednji in višji ravni.

Univerzitetni študij

Katedra za slovenski jezik in književnost v Sombotelu je bila na pobudo dr. Károlya Gadányija v okviru tedanjega pedagoškega centra Dániela Berzsenyija ustanovljena študijskem letu 1980/1981. Od leta 2017 je Univerzitetno središče postalo del Univerze Loránda Eötvösa (ELTE SEK) v Budimpešti. ELTE SEK v Sombotelu razpisuje podobne študijske programe kot ELTE v Budimpešti. Magistrskega študija na slovenistiki v Sombotelu ni.

V Budimpešti je na Inštitutu za slovansko in baltsko filologijo Filozofske fakultete Univerze Loránda Eötvösa (ELTE) od študijskega leta 2006/2007 študij slovenistike omogočen na prvi in drugi stopnji bolonjskega programa. Razpisujejo pa tudi doktorski študij.

Mediji

Slovenska skupnost na Madžarskem ima tri manjšinske medije, ki objavljajo v slovenskem jeziku (v porabskem narečju in v standardni slovenščini).

Časopis Porabje

Časopis Porabje je edini slovenski časopis, ki informira slovensko skupnost na Madžarskem v slovenščini. Izhaja od leta 1991, izdajatelj je Zveza Slovencev na Madžarskem. Časopis je od ustanovitve do leta 2005 izhajal vsak drugi teden sprva na šestih straneh, od 20. številke prvega letnika na osmih straneh, od julija leta 2005 pa kot tednik. Prelomno je bilo leto 2017, ko je časopis začel izhajati na dvanajstih straneh. Časopis izhaja v 650 izvodih. V časopisu se poslužujejo knjižne slovenščine in porabskega narečja. Časopis poroča predvsem o lokalnih dogodkih, aktualnih političnih dogajanjih na Madžarskem in v Sloveniji. Poroča o dogodkih, povezanih z narodnostno problematiko porabskih Slovencev, ter iz drugih krajev, kjer v večjem številu tudi živijo. Časopis od leta 2020 objavlja otroško prilogo Mlado Porabje, ki načeloma izide štirikrat letno.

Radio Monošter

Radio Monošter je začel delovati 23. junija leta 2000. Ustanovitelji slovenskega radia so bili leta 1997 Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem in Slovenska manjšinska samouprava Monošter-Slovenska ves. Deluje na dveh frekvencah: Monošter 106,6 MHz, Gornji Senik 97,7 MHz (od leta 2007 naprej). Na začetku je tedensko oddajal 8 ur, od 1. januarja 2012 se je obseg programa razširil na 28 ur (vsak dan med 12. in 16. uro). Zaradi jezikovnih razmer v Porabju se radio poslužuje predvsem porabskega narečja in manj knjižne slovenščine. Programi na radiu so raznoliki, posegajo na področje kulture, zgodovine, jezika itd. Predvajajo tudi reportaže, predvsem o starejših ljudeh, ki pripovedujejo o življenju nekoč. Poslušalci lahko spremljajo radio tudi v živo prek spleta.

TV oddaja Slovenski utrinki

TV oddaja Slovenski utrinki so oddaja madžarske javne televizije za slovensko manjšino, na sporedu so od leta 1992. Oddaje trajajo 26 minut in so na sporedu vsak drugi četrtek na televizijskem kanalu DUNA TV, isti dan popoldne pa na kanalu DUNA World. Radiotelevizija Slovenija predvaja ponovitve te oddaje vsak drugi četrtek na TV Slovenija 1 in v nedeljo na TV Slovenija 3. V oddajah se uporabljata obe zvrsti slovenskega jezika, porabsko narečje in knjižna slovenščina. Oddaje, ki so informativne narave, obravnavajo predvsem dogodke v Porabju, pa tudi v drugih okoljih, kjer živijo Slovenci.