Narodnostna vprašanja – koordinacija in evalvacija projektnih aktivnosti (Slovenci na Hrvaškem) 2021

Dokument obravnava stanje, razvoj in izzive učenja slovenskega jezika in kulture na Hrvaškem v okviru strokovno-razvojne naloge Inštituta za narodnostna vprašanja. Analiza temelji na spremljanju različnih oblik pouka ter anketi med učenci in dijaki.

Učenje slovenskega jezika na Hrvaškem poteka v več oblikah, predvsem kot dopolnilni pouk (DPS), po modelu C v osnovnih in srednjih šolah ter v okviru posebnega projekta v Varaždinski županiji. Kljub temu da se slovenska skupnost demografsko zmanjšuje in stara, število učencev slovenščine postopoma narašča, kar kaže na povečano zanimanje za učenje jezika.

Raziskava ugotavlja, da večina učencev nima slovenskega maternega jezika in se slovenščine uči predvsem zaradi praktičnih razlogov, kot so želja po znanju tujega jezika, komunikacija s sosednjo Slovenijo ter možnosti nadaljnjega izobraževanja. To kaže na preoblikovanje vloge slovenščine iz jezika dediščine v jezik z vse večjo uporabno in tudi ekonomsko vrednostjo.

Pomembno vlogo pri učenju imajo učitelji, ki bistveno vplivajo na motivacijo učencev, ter kakovost pouka, ki jo učenci večinoma ocenjujejo zelo pozitivno. Kljub temu se sistem sooča s številnimi izzivi, kot so pomanjkanje ustreznih učnih gradiv, kadrovske težave, organizacijske omejitve in neenotna institucionalna podpora.

Sklepno lahko ugotovimo, da se poučevanje slovenskega jezika na Hrvaškem razvija in dosega pozitivne rezultate, vendar ostaja odvisno od dolgoročne sistemske podpore, izboljšanja pogojev za delo učiteljev ter večje povezanosti med institucijami in slovensko skupnostjo.