znanstvena svetnica, direktorica
sonja.novak@guest.arnes.si
+386 1 200 18 74 
Diploma: 1980 diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL), na Oddelku za germanske jezike in književnost in na Oddelku za romanske jezike in književnost − prof. angleškega jezika s književnostjo in prof. italijanskega jezika s književnostjo.
Magisterij: 1993 na Oddelku za romanske jezike in književnost FF UL zaključila magistrski študij z zagovorom magistrske naloge »Kulturna ustvarjalnost pripadnikov italijanske narodnosti«, mentor: prof. dr. Atilj Rakar.
Doktorat: 2003 na FF UL, »Jezikovno prilagajanje na narodnostno mešanih območjih Slovenije« mentorica: prof. dr. Albina Nećak-Lük.
Od 1980 zaposlena kot raziskovalka na INV, z letom 2010 nastopi kot direktorica. Dopolnilno zaposlena kot visokošolska učiteljica na FF UL.
Raziskovalno delo
Področje raziskovanja je narodno mešano območje Slovenije in obmejna področja Slovenije. Raziskovalna tematika zajema področje uporabnega jezikoslovja s posebnim poudarkom na sociolingvističnih temah, ki obravnavajo družbene in jezikovne procese na jezikovno stičnih območjih. V okviru temeljnih in aplikativnih projektov zlasti obravnava področja jezikovne politike in jezikovne ideologije, statusa in položaja jezikov v večkulturnih, jezikovno stičnih okoljih, odnos manjšinski- večinski jezik, strategije jezikovnega prilagajanja, povezave jezika in identitete posameznika, pomen stališč govorcev do jezika/jezikov in do dvojezičnega izobraževanja ter ekonomski vidik jezika. V okviru temeljnega raziskovalnega projekta Jezik in ekonomija (2008−2011), ki ga je vodila, je opravila v Sloveniji pionirsko raziskavo o povezavi jezika in ekonomije, ki je predstavljala pomemben teoretičen in empiričen prispevek k definiranju vrednosti jezika in strukture jezikovnega trga v Sloveniji. Raziskava je opredelila povezavo jezikovnih in ekonomskih spremenljivk v različnih etnično mešanih in etnično homogenih okoljih ter ugotovila, da uradna jezikovna politika in gospodarski položaj območja vplivata na jezikovno izobraževanje in na strukturo jezikovnega trga. Pridobljeni empirični podatki so prispevali k razvoju teoretičnih konceptov o vrednosti jezika in nakazali vlogo družbenih in ekonomskih spremenljivk, ki vplivajo na strukturo jezikovnega trga. Vključitev ekonomskih spremenljivk pri utemeljevanju različnih jezikovnih procesov predstavlja prispevek, ki nadgrajuje sociolingvistična in psiholingvistična spoznanja in s teoretičnega vidika pomeni tudi dosežek na področju uporabnega jezikoslovja.
Osebna bibliografija
