Narodnostna vprašanja – koordinacija in evalvacija projektnih aktivnosti (Slovenci na Hrvaškem) 2024

Učenje slovenskega jezika na Hrvaškem: stanje, izzivi in bralne prakse med učenci po modelu C

Študija potrjuje, da učenje slovenskega jezika na Hrvaškem poteka v kompleksnem družbenem in izobraževalnem okolju, ki ga zaznamujejo demografski upad slovenske skupnosti, šibek medgeneracijski prenos jezika ter hkrati postopno širjenje institucionalnih možnosti za učenje slovenščine. V tem kontekstu ima izobraževalni sistem ključno vlogo pri ohranjanju in razvoju slovenskega jezika kot manjšinskega jezika.

V šolskem letu 2023/2024 je bilo v pouk slovenskega jezika po modelu C vključenih skupno 348 učencev in dijakov (254 v osnovnih in 94 v srednjih šolah), kar kaže na stabilno in postopno rastoče zanimanje za učenje jezika. Ob tem se povečuje tudi število sodelujočih učiteljic in učiteljev, ki predstavljajo ključen dejavnik razvoja in kakovosti pouka.

Rezultati raziskave o branju kažejo, da je branje knjig v slovenščini med učenci in dijaki še vedno slabo razvito. Le manjši delež učencev bere knjige v slovenskem jeziku, pri čemer kot glavne ovire navajajo pomanjkljivo znanje jezika, omejen besedni zaklad ter nezadostno dostopnost knjig.

Kljub temu obstaja interes za učenje slovenščine, ki je pogosto povezan z bližino Slovenije, družinskimi vezmi ter izobraževalnimi in zaposlitvenimi priložnostmi. To kaže na premik v razumevanju jezika – od zgolj identitetne vrednosti k tudi praktični in ekonomski funkciji.

Za izboljšanje stanja je ključno povečati dostop do slovenskih knjig, sistematično spodbujati branje ter okrepiti vlogo učiteljev kot motivatorjev za uporabo jezika tudi izven učnega procesa. Pomembno je tudi nadaljnje povezovanje šol, kulturnih društev in institucij ter razvoj dolgoročne strategije za krepitev znanja in rabe slovenskega jezika.

Dolgoročno bo uspešnost poučevanja slovenskega jezika na Hrvaškem odvisna od usklajenega delovanja vseh deležnikov, stabilne institucionalne podpore ter aktivnega vključevanja skupnosti, pri čemer ostaja ključna tudi širša uporaba jezika v vsakdanjem življenju.