Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi II

Leto 2020 je zaznamovalo več pomembnih obletnic. Minilo je sto let od pod[1]pisa trianonske pogodbe, s katero je Sloveniji pripadlo Prekmurje, od koro[1]škega plebiscita, s katerim so koroški Slovenci ostali v Avstriji, od rapalske mirovne pogodbe, pa kateri je tretjina slovenskega narodnega ozemlja vse do konca druge svetovne vojne pripadla Italiji, in od požiga Narodnega doma v Trstu.

Petinsedemdeset let je minilo od konca druge svetovne vojne in petin[1]šestdeset let od podpisa Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije oziroma avstrijske državne pogodbe (ADP), ki je za Slovenijo velikega pomena, saj med drugim predstavlja mednarodnopravno podlago za zagotavljanje pravic slovenske narodne skupnosti v zveznih deže[1]lah Koroški in Štajerski.

Praznujemo pa tudi trideseto obletnico razglasitve treh ustavnih amandmajev, ki so pomenili nov korak k osamosvojitvi države Slovenije. Omenjeni dogodki v bolj in manj oddaljeni preteklosti, ki so zazna[1]movali razvoj države Slovenije ter sooblikovali kulturno, etnično in jezikovo identiteto njenih prebivalcev ter pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki živijo v sosednjih državah, opredeljujejo tematike, s katerimi se znanstveno[1]raziskovalno ukvarja Inštitut za narodnostna vprašanja.

-Urednici

VSEBINA

1. Mitja Žagar – Odprt vključujoč javni dialog: pristop, orodje, ideologija in cilj
2. Miran Komac – Različni modeli integracije narodnih manjšin
3. Damir Josipovič – Severne meje južnega slovanstva in geostrateški pomen prekmurskega mejišča: zakaj je bila pridobitev Prekmurja usodna za nastanek današnje Slovenije?
4. Attila Kovács – Jezikovno-etnična podoba Prekmurja v luči ogrskega popisa prebivalstva leta 1910 in jugoslovanskega/slovenskega ljudskega štetja leta 1921
5. László Göncz – Značilnosti oblikovanja narodne identitete prebivalstva na območju Prekmurja od leta 1867 do sredine dvajsetega stoletja
6. Mojca Medvešek, Romana Bešter, Janez Pirc – Razvoj integracijskih programov za priseljence v Sloveniji
7. Janez Pirc, Romana Bešter, Mojca Medvešek – Stanovanjsko področje v Sloveniji za priseljence in njihove potomce: pravna ureditev in izbrani kazalniki v praksi
8. Romana Bešter, Mojca Medvešek, Janez Pirc – Položaj priseljencev na področju zdravja in zdravstvenega varstva v Sloveniji
9. Katalin Munda Hirnök – Jezikovna krajina Slovenskega Porabja
10. Barbara Riman – (Izgubljene) Slovenke na Hrvaškem
11. Marija Jurić Pahor – Nacionalni imaginariji v kontekstu bojev za »severno slovensko mejo« 1918–1920: ob stoletnici koroškega plebiscita
12. Danijel Grafenauer – Projekt Mirovna regija Alpe-Jadran (MRAJ) – model, kako preseči zgodovinske travme ter ideološke in politične razlike?
13. Sonja Novak Lukanović – Dodatek za dvojezičnost v javnih ustanovah na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji
14. Sabina Zorčič – Pregled raziskovanja na Inštitutu za narodnostna vprašanja v zadnjih tridesetih letih